Kaj naj bi jedli in česa ne pred odvzemom krvi?

Odvzem krvi spada med najpogostejše diagnostične postopke in je pogosto prvi korak pri prepoznavanju različnih bolezni, pa tudi del rednih preventivnih pregledov. Analiza krvne slike omogoča spremljanje kroničnih stanj, odkrivanje presnovnih neravnovesij, pomanjkanja hranil in oceno hormonskega zdravja. Strokovnjaki priporočajo, da vsak preveri krvno sliko najmanj enkrat letno, po potrebi pa tudi pogosteje, piše Nova.rs.

Pred odvzemom tešči

Kri se najpogosteje odvzame v jutranjih urah, na tešče. Sam postopek je kratek, po njem pa lahko normalno nadaljujete z vsakodnevnimi obveznostmi. Kljub temu je za čim bolj natančne rezultate, ki odražajo dejansko zdravstveno stanje, zelo pomembna pravilna priprava pred odvzemom krvi.

Posebno pozornost je treba nameniti prehrani in pijači, ki ju uživamo dan ali večer pred analizo. V nasprotnem primeru lahko pride do začasnih odstopanj v vrednostih posameznih parametrov, kar lahko vodi do napačnih ocen ali potrebe po ponovitvi analize.

Cilj priprave je zagotoviti čim bolj enotne pogoje, v katerih se odvzame vzorec. Na primer, obrok z veliko maščobami lahko zviša raven trigliceridov, medtem ko bo hrana, zaužita neposredno pred odvzemom krvi, vplivala na povišanje glukoze. Alkohol in cigarete lahko prav tako pomembno spremenijo izvide, medtem ko nezadosten vnos tekočine lahko oteži sam odvzem krvi.

Uravnotežena prehrana

Dan pred odvzemom krvi je priporočljiva običajna, uravnotežena prehrana, brez diet, detoksa ali nenadnih sprememb v načinu prehranjevanja. Cilj ni "popraviti" izvidov, ampak dobiti realno sliko zdravstvenega stanja.

Obroke je treba razporediti kot običajno, ne glede na to, ali jeste tri-, štiri- ali petkrat na dan. Izbirajte lažjo, zmerno mastno hrano in se izogibajte prenajedanju, zlasti v večernih urah. Večerja naj bo lahka, po priporočilih jo je dobro pojesti vsaj dve do tri ure pred spanjem. Idealno je, da polovico krožnika predstavlja zelenjava, četrtino beljakovine, preostalo četrtino pa kompleksni ogljikovi hidrati.

Po priporočilih se vsaj en dan pred odvzemom krvi popolnoma izognite alkoholu, saj lahko vpliva na jetrne encime, raven trigliceridov, krvni sladkor in hidracijo organizma.

V večini primerov se svetuje teščost od osem do dvanajst ur pred odvzemom krvi. Običajno se kri jemlje zjutraj, tako da je čas, ko ne jemo, ponoči. Teščost je še posebej pomembna pri preiskavah sladkorja in maščob v krvi ter presnovnih in hormonskih parametrov.

Kaj pa kava?

Pogosto vprašanje je, ali je dovoljeno pred odvzemom krvi popiti kavo. Ta lahko vpliva na raven krvnega sladkorja, krvni tlak in stresne hormone. Na splošno zdravniki odsvetujejo pitje kave na prazen želodec, saj lahko zviša raven kortizola. Zato je najbolje počakati, da vam vzamejo kri, nato pojesti zajtrk in šele potem popiti kavo.

Tudi kajenje pred odvzemom krvi ni dobra ideja. Cigarete lahko zvišajo stresne hormone, vplivajo na število belih krvničk in vnetne parametre, poleg tega pa zožijo krvne žile, kar oteži iskanje žile. Priporočajo, da se kajenju izognete vsaj osem do dvanajst ur pred preiskavo.

Voda je za razliko od drugih napitkov dovoljena in celo zaželena. Zmeren vnos vode ne vpliva na laboratorijske parametre, hkrati pa olajša odvzem krvi in zmanjša tveganje za omotico. Pred odhodom v laboratorij lahko popijete en do dva kozarca vode. Izogibati se je treba sokovom ter sladkanim in gaziranim pijačam, saj lahko pomembno vplivajo na rezultate, zlasti na raven krvnega sladkorja.

Ne telovadite preveč

Priporoča se tudi izogibanje intenzivni telesni aktivnosti tik pred odvzemom krvi, saj lahko spremeni vrednosti encimov, vnetnih označevalcev in hormonov. Zdravila je treba jemati izključno po nasvetu zdravnika, brez samovoljnega prekinjanja terapije, enako pa velja tudi za prehranska dopolnila. Vitamini in dodatki, tudi zeliščni pripravki, lahko vplivajo na jetrne funkcije in s tem na rezultate preiskave.